0
Izpostavljeno Razmišljanja

PRIDEN. FUJ FEJ.

18/01/2020

»Priden« je ena res bedna beseda.

Uporabljamo jo kot visoko stopnjo pohvale. Pa je res?

To rečemo, ko otrok tiho sedi za mizo in riše, ko čepi v svoji sobi in bere. Takrat, ko pomaga doma. Ko se uči brez prigovarjanja, ko se na obisku zaigra z drugimi otroki in ne rine k nam. Ko celo noč spi, vse pojé , ko ne dela težav.  Ko nam pač da mir oz. naredi vse, kar ugaja NAM, kar nam koristi in pride prav.

Pridnost ni neka lastnost, ki jo želim pri svojih otrocih. Bolj kot otroka hvalimo, kako je priden (potem pa ga zato seveda še pogosto nagradimo), bolj bo stremel k temu. Da ugaja in dela vse, kar je dobro za nas in da bomo mi srečni. Ubogal bo navodila in vedno manj mislil s svojo glavo. Uspeh bo enačil s pridnostjo. Verjel bo, da ni dovolj vreden, dovolj dober, dovolj pameten in dovolj sposoben, če ni priden.

Pridnost nima stopenj. Je priden ali pa pač ni. Vmes ni. In če je priden, je to dobro, če pa ni, pa bo otrok videl to kot neuspeh. Pa to sploh ni res. Ker tudi, če ni priden (po merilih, ki jih mi določimo), je lahko uspešen.

Ali to pomeni, da mu nič ni treba? Niti slučajno. Vsak ima svoje dolžnosti, ki jih mora opraviti. In opravljena naloga je nekaj, k čemur mora stremeti. In k zmagoslavnemu občutku, ko je naloga opravljena. Ne pa, da bo priden.

Otroke programiramo z besedami, ki jim jih namenjamo. To, kar jim mi govorimo, oni verjamejo in shranijo kot ultimativno resnico. Zato pametno izbirajmo svoje besede. Opremimo jih z dobro osnovo za vnaprej. Otroci si besede, ki jih pogosto uporabljamo, prekleto dobro vgravirajo v podzavest in to bo vplivalo tudi na njihovo samozavest.

Ne želim, da sta Vita in Nola pridni. Želim pa, da sta vztrajni, odločni, radovedni, željni znanja, prijazni, hvaležni, iznajdljivi, delavni, športni, močni, motivirani, predani, solidarni in tako zelo veseli, ko jima (ali komu drugemu) uspe.

Sama se moram prav zavestno tolikokrat ustaviti, da mi iz ust ne zleti beseda pridna. Tako globoko je namreč vgravirana v mojo podzavest. Ko imam besedico priden že na koncu jezika in se tega zavem, se ustavim in v glavi izberem boljšo besedo. Moj cilj je, da jo uporabim čim manjkrat in da najdem besede, ki jima bodo dale boljšo popotnico.

Ker meni to, da sem bila pridna, ni v življenju pomagalo prav nič oz. prej obratno. Ker se zdaj toliko bolj borim s tem, da mi je vseeno, kaj si drugi mislijo, da ni moja naloga delati stvari samo zato, da bo drugim všeč, ker bom potem pridna  v njihovih očeh in bodo ploskali moji pridnosti. J**** to!

Zdaj imam kot mama moč, da svojima hčerkama poskušam dati drugačno popotnico.  Ker vse se začne na začetku, z osnovami in z dobrimi temelji.

In zelo hvaležna sem, da zaradi njiju, spreminjam sebe. Na bolje.

Ana

Še par mojih idej, kako zamenjati besedico priden:

  • Celo knjigo si prebrala? Super. Kaj je bil najboljši del knjige?
  • Hvala, ker si pospravila igrače. Glej, kako je zdaj lepo v dnevni.
  • Stol si si pristavila, da si dosegla? Bravo, super si se znašla brez mene.
  • Uuuu, danes si pa pojedla vso zelenjavo. Tvoji vojački se bodo zdaj lažje borili z virusi.
  • Kako si ti že samostojna. Zelo sem ponosna, da si sama naredila domačo nalogo.
  • Skupaj sta zgradili ta grad? Vidva pa sta dober tim. Mi je všeč, da si pomagata.

Bom pa zelo vesela tudi tvojih predlogov in seveda tvojega mnenja.

You Might Also Like

No Comments

Leave a Reply